petelin.info
življenjski prostor divjega petelina
http://www.petelin.info/zivljenjskiprostor.html
Ko smo prihajali bliže, spustil se je z borovja velikan – petelin. Zaplapolal z orjaškimi perutmi, raztegnil zelenobleščeči vrat, veličastno se dvignil v zrak, odplul čez globoko dolino in onstran počasi sédel v smrečje,. I Tavčar: V Zali. ŽIVLJENJSKI PROSTOR IN RAZŠIRJENOST DIVJEGA PETELINA. Divji petelin živi v mirnih starih obsežnih mešanih in iglastih gozdovih. Zelo pomembna je prisotnost posameznih manjših površin brez dreves, presvetlin in jas. Savinjske Alpe, Koroško in Posavsko hribovje, Trnovski...
petelin.info
vprašajte o divjem petelinu
http://www.petelin.info/vprasajte.html
Tedaj se dvigne on, kralj. In izpregovori kraljevsko besedo s trona mogočne bukve.". F S Finžgar: Na petelina. Vse v zvezi z divjim petelinom lahko vprašate po elektronki pošti. Vesel bom vaših vprašanj in mnenj.
petelin.info
na kratko o divjem petelinu, velikem petelinu
http://www.petelin.info/nakratko.html
In dvigni se tudi ti, kraljeva ptica naših gora. F S Finžgar: Na petelina. NA KRATKO O DIVJEM PETELINU. Divji petelin ( Tetrao urogallus. Je največja gozdna oziroma koconoga kura. Drugo ime zanj je veliki petelin. Živi v obsežnih ohranjenih starih mirnih gozdovih. Samec – petelin je težak do. Samica – kura je polovico lažja. Pozimi se hrani predvsem z iglicami, poleti pa z borovnicami, brusnicami in malinami. Zgodaj pomladi na posebnih mestih, ki jih imenujemo rastišče.
petelin.info
Kaj dela divji petelin (veliki petelin) poleti
http://www.petelin.info/kajdelapoleti.html
Kraljeva ptica mirnih prostranih gozdov,. KAJ DELA DIVJI PETELIN . POLETI? Samica divjega petelina v začetku junija gnezdi. Po štirih tednih valjenja se izvali. V času valjenja in vodenja mladičev je divji petelin zelo občutljiv na nemir. Mladiči kmalu po izvalitvi sledijo materi in sami iščejo hrano. V prvih tednih življenja se hranijo predvsem z žuželkami, zlasti mravljami in gosenicami. Odrasli divji petelini se poleti hranijo predvsem s plodovi in listi borovnic ter malin. Sečnja je za divjega peteli...
petelin.info
nenormalni petelini (nori petelini)
http://www.petelin.info/nenormalnipetelini.html
8230; se je vzdignil mogočni pevec. In odplul s kraja, kjer mu je še ravnokar grozila gotova poguba.". I Tavčar: V Zali. Vedno bolj pogosti so petelini, ki se ljudi ne bojijo. In zato postanejo prava atrakcija (lovci pravijo da so "nori"). Je pa to predvsem žalosten pojav. Ti petelini imajo preveč moškega spolnega hormona. Petelini, ki se človeka ne bojijo, so bolni.
petelin.info
Razmnoževanje divjega petelina
http://www.petelin.info/razmnozevanje.html
Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako mladeniču, ki se zagleda v cvetoči obraz cvetočemu dekletu, tako ptici na zelenem vrhu. Pojoči pesem ljubezni in vabeči grahasto družico na svatbo v prvi pomladi.". I Tavčar: V Zali. Zgodaj pomladi v aprilu (ali še prej) in maju na posebnih stalnih mestih – rastiščih. Poteka skupinsko dvorjenje samcev samicam. Za zarod skrbi le samica. Petelin zgodaj zjutraj začne peti na drevesu. Kasneje se spusti na tla.
petelin.info
sledovi divjega petelina
http://www.petelin.info/sledovi.html
F S Finžgar: Na petelina. Divji petelin je zelo plaha ptica. In ga zato redko vidimo. Njegovo prisotnost zato velikokrat ugotovimo le na podlagi najdenih sledi, kot so iztrebki in stopinje. Sledi so dobro vidne predvsem pozimi, ko je sneg. Stopinje. Levo - poleti, desno - pozimi. Dolžina stopinje samca ju 9-12 cm, samice do 10 cm. Pozimi imajo na prstih posebna resasta peresa, ki olajšajo hojo po snegu (zmanjšajo udiranje).
petelin.info
povezave
http://www.petelin.info/povezave.html
Kraljeva ptica mirnih prostranih gozdov,. Spletna stran Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Spletna stran o risu. Spletna stran Društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Spletna stran Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev.
petelin.info
ogroženost divjega petelina
http://www.petelin.info/ogrozenost.html
Je kloníla glava na prsi, kjer je začutil pekočo bolečino… Zadnja pesem – soncu, zadnji pogled – na to vroče srce.". F S Finžgar: Na petelina. Število divjih petelinov že nekaj desetletij upada. V večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji. Razlogov za to je več, in ker hkrati deluje več negativnih dejavnikov, je učinek še toliko večji. 1 Uničevanje življenjskega prostora. Vsaka žival potrebuje za življenje ustrezno okolje. Slednje tudi omogočijo povečanje rekreativnih dejavnosti in vdor motornih vozil v gozd.
SOCIAL ENGAGEMENT